Seth Riggs odgovarja na vprašanja


Kako bi definirali petje?

Petje je, umetniško rečeno, uporaba glasu v glasbeni obliki za komuniciranje idej in čustev občinstvu. Tehnično pa ni petje nič drugega kot vztrajan govor na širšem tonskem in dinamičnem razponu.

Kaj je ključ do dobrega petja?

Bistvo je v sposobnosti pevca, da stalno vzdržuje govorni nivo nastajanja glasu, torej, da glas ostane povezan od enega konca pevskega razpona do drugega. To ne pomeni, da pojemo, tako kot govorimo. Pomeni pa, da je potrebno vzdrževati isto udobno in lahkotno produkcijo glasu, kot jo imamo, ko govorimo – tako, da ne dvigujemo in naprezamo grla gor, ko pojemo visoke tone, ali dol, ko pojemo nižine.

Je potem petje res tako enostavno?

Ja. Tukaj ni nobene skrivnosti. Je pa kljub temu včasih potrebno veliko časa in potrpljenja za koordinacijo celotnega glasovnega aparata, da potem lahko dobro in pravilno pojemo.

Kako klasificirate glas vsakega posameznega pevca?

Tega ne počnemo, vsaj ne takoj. Narobe je predčasno klasificirati pevčev glas, še preden res spoznaš, kaj ta glas lahko naredi. Vse prevečkrat sta glas in razpon, ki ju pevec ima, ko se začne učiti petja, edini determinirajoči faktor, ki pevca uvrsti v neko kategorijo. Glavni dejavnik pa bi morala biti osnovna kvaliteta vokala. Če predpostavimo, da je pevčev glas med govorom čist in neprisiljen, bi moralo biti tudi njegovo petje osnovano na kvaliteti tega govornega glasu.

Ali niso ekstremno visoki toni previsoki za pevce z manjšim razponom glasu?

Naj ne bi bili, če grlo ostane sproščeno v stabilni govorni poziciji, ki omogoča glasilkam, da se svobodno in naravno prilagajajo različnim tonskim višinam. Mogoče pevcem sprva ne uspe vzdrževati visokega tona konstantno dalj časa, ampak z dobro tehniko to kasneje ni več problem. Tako imajo vedno na rezervi tone nad višinami, ki jih ponavadi pojejo v svojih pesmih.

Kako ocenite, kakšna naj bi bila barva glasu posameznega pevca?

Barva glasu naj bi bila determinirana s pevčevo individualno anatomijo vokalnega aparata in ne z idejo učitelja ali pevca, kakšno barvo glasu hoče. Barva glasu je mešanica - miks zgornje, srednje in spodnje resonance zvoka, ki nastane kot rezultat sproščenega in stabilnega grla čez celoten razpon.

Kaj pa pravilno dihanje? Ali ne igra tudi dihanje pomembno vlogo za dobro in pravilno petje?

Seveda. Vendar je bilo ukvarjanje s pravilnim dihanjem dolgo časa precenjeno pri večini pevskih učiteljih. Pravilno dihanje je stranski produkt pravilne pevske tehnike. Ko dosežeš, da se grlo ne premika, in da so zunanje mišice grla med petjem sproščene, se ti posledično razvije pravilna podpora dihanja. Pri tehniki Speech Level Singing se vse, tudi količina zraka, ki ga potrebuješ za petje, uravnoteži avtomatično.

Kaj pa uporaba vizualizacije in glasovnih predstav pri učenju petja?

Glasovne predstave in vizualizacije ne pomagajo vedno. Pri nekaterih izzovejo pozitivne mišične odgovore, pri nekaterih pa lahko celo negativno vplivajo na glas in samo tehniko. Rajši uporabljam vaje, ki imajo točno določen namen in pustijo točno določen rezultat na pevčevem glasu.

Kaj je razlika med pravilnim glasnim oz. močnim petjem in tako imenovanim 'dretjem'?

Ko pevec osvoji SLS tehniko, se mu glas začne krepiti in pride do akustičnega ojačanja vokala. Za dober in močan vokal je potrebna uravnoteženost glasovnega aparata z izdihanim zrakom. 'Dretje' je prevelika uporaba izdihanega zraka in popolna neuravnoteženost uporabe mišic ter zraka med petjem.

Zakaj bi se ukvarjali s kvaliteto zvoka, če se tako ali tako na nastopu poje na mikrofon?

Električna ojačitev in predelava pevčevega glasu imata zelo pomembno vlogo v glasbeni industriji, vendar je ne bi smeli zamenjati z zdravjem glasilk in učinkovito naravno produkcijo glasu.

Ali moraš za petje različnih stilov in občutkov spremeniti način petja in barvo glasu?

Ne. Večina razlik v pevskih stilih je vgrajena v glasbo samo – torej v sekvence not in določene zakonitosti petja, ki so popularne v določenem kraju in času zgodovine. Ko skušaš prilagoditi in spremeniti svoj glas za doseganje določenih tonskih idej, posežeš v naravno Speech Level Singing produkcijo glasu, kar je zelo nevarno za zdravje samih glasilk.

Vsekakor pa mora pevec svoj glas obarvati s svojimi mislimi, torej razmišljati o tem, kaj hoče sporočiti občinstvu. S tem bo zdravo in naravno dosegel razliko v podajanju različnih stilov glasbe.

Kako si nekdo izbere pevskega učitelja?

Najprej mora pevec spoznati, ali je pevski učitelj primarno učitelj pevske tehnike (tisti, ki pevcu pokaže, kako peti) ali je primarno trener petja (tisti, ki pevcu svetuje, kaj peti). Učitelj pevske tehnike je definitivno za začetek bolj pomemben. Brez tehnike, ki daje prožnost in čistost glasu na vseh delih razpona, je pevec omejen na materialu, katerega lahko poje.

Dobrega pevskega učitelja je težko najti. Večina pevskih učiteljev uči tako, da vsem svojim pevcem daje enake vaje, kot jih uporabljajo sami. Vaje pa morajo biti za vsakega učenca izbrane z razlogom, torej vsak pevec mora dobiti točno tiste vaje, ki razvijajo in pomagajo njegovemu glasu.

Zato morajo učitelji SLS tehnike svoje znanje in licenco vsako leto potrjevati. Pred glavnimi SLS učitelji v Ameriki morajo učiti naključne pevce, da vidijo, če je njihov način učenja ustrezen.

Z učiteljem se moraš tudi dobro razumeti in mu zaupati, saj moraš med petjem v končni fazi stalno izražati svoja čustva.

Če v enem mesecu ni nobenega napredka, je dobro, da učitelja zamenjaš.

Ali naj bi bila pevska tehnika ista za petje v zboru in za solo petje?

Ja. Vedno naj bi uporabljal isto pevsko tehniko. Zborovski dirigenti hočejo včasih spremeniti tvoj glas in način petja, da bi se zlil z ostalimi glasovi v zboru. To je lahko zelo nevarno za tiste, ki nimajo razvite tehnike in teh je v zboru večina. Pevec naj nebi nikoli zanemaril pravilne tehnike, zato da bi ustrezal predstavam drugih.

Zakaj je odnos do pop, rock in r&b glasbe v pevskih šolah tako slab?

Eden od razlogov je, da večina pevcev, ki piše in izvaja to glasbo, nima nobene pevske izobrazbe. Ampak to ne pomeni, da je nekaj narobe z glasbo samo. Večina te glasbe je celo zelo dobre.

Drugi razlog za manjši poudarek na pop glasbi je, da je večina pevskih učiteljev ne zna učiti tega stila petja. Čeprav je osnovna vokalna tehnika pri vseh stilih enaka, stilske potrebe te glasbe presegajo znanje teh učiteljev. Za izvajanje teh stilov je poleg tehnike potrebno učiti tudi interpretacijo in sam 'performance'.

Dobri učitelji tehnike spodbujajo svoje pevce, da pojejo zvrst glasbe, ki si jo sami želijo izvajati. Pevca učijo dobre tehnike, učenje stila pa prepustijo drugemu trenerju, ki je za to usposobljen.

Na kakšnih pesmih naj bi pevec začel delati, ko se začne učiti SLS tehniko?

Priporočljivo je, da se vsaj na začetku izogiba vsakemu pevskemu materialu, ki je preveč dinamičen in zahteven za njegovo stanje glasovne tehnike.

Kako glasno je dobro peti med samimi pevskimi vajami?

Najglasneje mezzo forte, torej srednje glasno. Čeprav ne smeš nikoli pozabiti, zakaj poješ te vaje. Torej srednje glasno je optimalno za vzpostavitev ravnotežja med izdihanim zrakom in delovanjem grlenih mišic in glasilk. Pel naj bi samo tako glasno, da si še zmožen vzdrževati to ravnotežje s stabilnim in normalnim vibratom. Intenziteta oz. glasnost tona bo prišla sama od sebe, ko bo mišična koordinacija med samim petjem vzpostavljena.

Koliko naj bi vadil?

Vadil naj bi vsaj toliko, kot nastopaš, ali celo več. To ni ista stvar. Nastopanje je zmes tvojih glasovnih sposobnosti in umetniških zahtev, da lahko komuniciraš in projiciraš svoje ideje in čustvene izkušnje svojim poslušalcem. Vsakdanja vadba omogoča tvojemu vokalnemu aparatu učinkovito koordinacijo, tako da vsak trenuten odklon od dobre tehnike hitro spoznaš in popraviš.

Ali naj bi pel različno na vaji kot na nastopu?

Ja. Posebno takrat, ko se učiš nekaj novega. Na vajah večina pevcev hrani svoj glas, to pa zato, ker so vaje zelo zahtevne za glas (veliko je ponavljanj in še nedokončanih verzij nastopa). Če se ne osredotočaš na petje lahko hitro zapadeš nazaj v stare navade. Glasbo je na vajah priporočeno samo 'markirati', peti lahkotno in včasih celo spustiti višine za oktavo nižje, dokler niso vse note naučene in točno veš, kaj se pričakuje od tebe. Ko je vse naučeno in ko točno veš, kam moraš iti s svojim glasom, boš vse skupaj tudi lažje pel s pravilno pevsko tehniko.

Kako učite mlade pevce, recimo stare manj kot 15 let?

Za fante kot za punce naj bi se osnovna pevska izobrazba začela kar se da zgodaj. Violina, viola ali čelo so dobri za učenje, ker dajo otrokom občutek dolgih, kontinuiranih, gostih, kvalitetnih tonov, ki so vsekakor podobni glasu. Tudi učenje klavirja in kitare je lahko zelo v pomoč za kasnejše poznavanje harmonij in pisanje svojih pesmi. Med učenjem inštrumenta je še posebej neprecenljivo spoznavanje z ritmom in branjem glasbe.

Vso to znanje kasneje pripomore k večji glasbeni zmogljivosti.

Kar se tiče dejanskega treninga glasu je vsekakor potrebno biti pazljiv. Pri dekletih ni težko najti desetletnice, ki lahko pojejo od nižin spodnjega G do A ali E nad visokim C. Zato je možno razviti odličen začetek in osnovo za petje, le če jim ne dajemo prevelikih obremenitev za glas (tipičen primer so npr. tekmovanja in šolski mjuzikli, ki zahtevajo 'dretje').

Pri moških glasovih je lahko mutiranje zelo travmatično. Včasih se lahko zgodi čez noč in ostane kot piskajoč in preskakujoč glas na razponu ene oktave dolgo časa. Ta izkušnja je za mladega fanta zelo grozljiva, še posebno če je bil uspešen s prejšnjim lepim soprano glasom. Hkrati pa na žalost tudi ni nobene zagotovitve, da se bo njegov glas povrnil v konsistentno zdravo stanje glasu.

To je zelo težko obdobje, še posebno, če otrok nima zelo dobrega in potrpežljivega pevskega učitelja.